Gustav Šilih (1893-1961) – pedagog, kulturnik, humanist
Ponosni, da je bil Šilih naš pedagog, bomo s hvaležnostjo in veliko pripravljenostjo zelo pogosto segali v to zakladnico njegovih spoznanj, ki jih je s pomočjo bleščečega razuma in s predano ljubeznijo zbiral za nas vse.
V štajerski metropoli je od ustanovitve učiteljišča leta 1863 delovalo veliko prizadevnih, naprednih in sposobnih pedagogov. Najvidnejši mesti med njimi pa zagotovo pripadata Henriku Schreinerju (1850 – 1920) in Gustavu Šilihu (1893 – 1961).
31. julija 1893 se je v Velenju rodil mladinski pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Bil je profesor in ravnatelj mariborskega učiteljišča. V mladinski literaturi je znana njegova povest Nekoč je bilo jezero. Umrl je 24. novembra leta 1961 v Mariboru.
Nekajkrat je bil odlikovan za hrabrost, med drugim je s svojim oddelkom mitraljezcev rešil iz italijanskega obroča in dobil za to nemško odlikovanje železni križec. V slovenski pedagoški prostor je privihral in naznanil svojo zvezdo že kot učiteljski abiturient s pomenljivim referatom na letnem shodu gibanja ‘Jugoslovanski napredni učiteljski abiturienti in abiturientke’ leta 1912. V njem je pozval zlasti mlajše učitelje z zanosnim apelom: »…kdor čuti v svojih rokah moč, v svoji duši pogum, naj gre z nami, naj dela v prospeh nam in domovini.« Privatno je opravil štiriletni študij na VPŠ v Zagrebu ter leta 1928 diplomiral iz pedagogike, psihologije ter nemškega jezika s književnostjo in si pridobil naziv profesorja za vsa tri predmetna področja. Gustav Šilih je bil glavni pobudnik za ustanovitev Pedagoške centrale v Mariboru (1927) in najaktivnejši pri ustanovitvi Pedagoškega društva Maribor (1950).
