Svetovalni kotiček
KONTAKTI ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV/DELAVK
DARJA KRSTIČ PODGORELEC, socialna delavka: darja.krstic-podgorelec@guest.arnes.si
NATALI PERBIL EISNER, pedagoginja: natali.perbileisner@gmail.com
LEA TEPEH, psihologinja: lea.tepeh@guest.arnes.si
JANKO STERGAR, svetovalni delavec: janistergar@gmail.com
SUZANA ŽUNKO VOGRINC, specialna pedagoginja: suzana.zunko@gmail.com
BARBARA HRIBAR, pedagoginja: barbi.hribar@gmail.com
Slabemu počutju bomo kos!
Spoštovani učenci in starši,
smo v času, ki predstavlja izziv za vse nas, naš vsakdan se je spremenil. Spremembe so lahko za marsikoga zelo stresne, zato je pomembno, da skrbimo za svoje dobro počutje.
Kvalitetni medosebni odnosi s prijatelji in drugimi bližnjimi lahko mladostnike usmerjajo ter dajejo potrebno (po)moč, ko jo potrebujejo.
Na naslednjih povezavah lahko dostopate do nekaj predlogov s strani NIJZ, ki vam bodo v pomoč pri ohranjanju in spodbujanju dobrega počutja:
Kako lahko mladostnik sam poskrbi za dobro počutje?
Slabemu počutju sem kos!
Nekaj tehnik za izboljšanje počutja
Kako lahko starši pomagajo mladostnikom v stiski?
Slabemu počutju boš kos!
Spoštovani!
Vabimo vas, da se nam v četrtek, 12. novembra, ob 17. uri pridružite na
digitalnem posvetu, kjer bomo s priznanim doktorjem psihologije dr. Aleksandrom Zadelom
spregovorili o izzivih in vzgojnih prijemih v razmerah, ki jih nismo vajeni.
dr. Aleksander Zadel: BrezSKRBNO otroštvo
Dr. Aleksander Zadel bo z nami delil informacije in znanja s področja razvoja zdravega otroka
v zahtevnih časih, ki jih živimo sedaj. Kateri so pravi vzgojni koraki v smeri izgradnje dobrega
odnosa z otroki in vzpostavljanja stimulativnega okolja, ki otroku pomaga k zdravemu odraščanju?
Kaj je v teh časih resnično drugače? Kako motivirati otroka za samostojno delo?
Kako poskrbeti za dovolj pestro, razgibano življenje otrok v dani situaciji?
Dogodek pripravljamo v sodelovanju s tehnološkim centrom Triglav LAB.
Ob udeležbi digitalnega posveta z dr. Aleksandrom Zadelom boste po zaključku prejeli
tudi kodo za brezplačni dostop do aktualne pedagoške revije Didakta.
Brezplačna prijava na digitalni posvet >>
Enciklopediji ZAKAJ? in ZAKAJ? Zemlja, Astronomija za radovedne.
Lepo vas pozdravljamo!
Založba Didakta
POMOČ V PRIMERU STISKE
Spoštovani starši, rejniki in učenci.
Ob morebitnih stiskah, kljub fizični distanci, smo vam na šoli vedno pripravljeni prisluhniti in pomagati.
Za pomoč se lahko obrnete na osebo, ki ji zaupate – razrednik, učitelj, svetovalni delavci, lahko nam pišete na: svetovanjenadaljavo@gmail.com (dopisovanje poteka po e- pošti): če boste imeli kakšno vprašanje , če boste potrebovali nekoga, ki bi vam prisluhnil, če bi se »radi potožili« ali zgolj prišli z nami v kontakt.
Ali pa nas “kliknite” preko Messengerja Svetovalnica Osgusi . Šolski svetovalni delavci vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.
Če se v času epidemije koronavirusa soočate z duševno stisko, se lahko obrnete tudi na strokovnjake s področja duševnega zdravja, na brezplačno kontaktno številko za pomoč v duševni stiski 080 51 00, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Lahko pa neposredno pokličete strokovnjaka iz vašega ali kateregakoli drugega zdravstvenega doma iz seznama na spletni strani:
Prav tako je na voljo :
– TOM telefon za otroke in mladostnike na 116 111, vsak dan med 12. in 20. uro,
– svetovalnice za psihološko pomoč Posvet, ki osebam v duševni stiski omogočajo pogovore po telefonu ali videu na 031 704 707 in 031 778 772 vsak delovni dan med 8. in 18. uro,
– terapevti Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, dosegljivi na telefonski številki 01 600 93 26 vsak dan od 16. do 20. ure,
– Klic v duševni stiski na 01 520 99 00 vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj in
– zaupna telefona Samarijan in Sopotnik na 166 123, dosegljiva 24 ur na dan.
V primeru nasilja se lahko obrnete na :
– Društvo SOS na telefonu 031 699 333 (od 9h do 15h), 080 11 55 (od 12h do 18h) in na drustvo-sos@drustvo-sos.si ali na
– Društvo za nenasilno komunikacijo na 031 770 120 (LJ) in 031 546 098 (KP), vsak dan od 8. do 20. ure.
Za splošna vprašanja glede korona virusa, tolmačenja odlokov, omejitev in napotitve na morebitne druge strokovnjake je bil ponovno vzpostavljen tudi klicni center 080 14 04, ki deluje vsak delavnik med 8. in 20. uro.
Viri slik: https://www.facebook.com/nijz.si, https://www.facebook.com/psiho.dezinfekcija/
Izsek iz članka Dela: Dr. Sana Čoderl Dobrnik, klinična psihologinja, o psiholoških odzivih na trenutne spremembe v našem vsakdanu.
Naše vsakdanje življenje se je v le nekaj dneh povsem spremenilo, prekinjena dnevna rutina, ob omejenih stikih z ljudmi, negotovosti, do kdaj bo trajalo, in skrbeh, kaj bo po tem, pa v ljudeh vzbujajo najrazličnejše psihološke odzive. Iz vsake krize se lahko naučimo kaj dobrega, naredimo korak k boljšemu življenju in se preizprašamo o vrednotah, ki so res pomembne.
Najpogostejši odziv ob tej krizni situaciji je strah, pravi Sana Čoderl Dobnik – ljudje so zaskrbljeni, da bi se okužili oni ali kdo v njihovi bližini, zaskrbljeni so, kakšen bi bil odziv okolice, če bi bili okuženi. Delo od doma in socialna izolacija lahko povzročata občutke dolgčasa, praznine, nemira, predvsem po daljšem obdobju omejenosti gibanja brez smiselnih zaposlitev. Izguba občutka osebne svobode vodi v doživljanje jeze, bodisi do tistih, ki so izdali ukaze za izolacijo, bodisi do okuženih, in v razdražljivost.
»Vse te psihološke spremembe pri ljudeh so normalne. Normalni ljudje se tako odzivamo na abnormalne, izredne, krizne dogodke. To ne pomeni, da gre za neko psihopatologijo ali da je narod v nekem patološkem stanju. Razmere niso preproste, bolj smo obremenjeni, zaskrbljeni, čustveno vznemirjeni, a je to popolnoma normalno,« je pojasnila klinična psihologinja, ki opozarja, da so v tem času za psihološke stiske ranljivejši ljudje s predhodnimi težavami v duševnem zdravju, kronično bolni ter vsi, ki pomagajo v boju proti epidemiji.
V Združenju kliničnih psihologov Slovenije so pripravili nekaj napotkov za spopadanje s stisko. Svetujejo, da si vnaprej načrtujemo preživljanje časa, ustvarimo dnevno rutino in ji sledimo. Rutina, v katero naj bodo vključene dnevne aktivnosti, kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano, in predvidljivost pomirjata in pomagata vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. Telesna dejavnost nas, pravijo klinični psihologi, učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja. »Otroke skladno s starostjo vključite v gospodinjska opravila, postorite kaj, za kar sicer ni časa. Z otroki se igrajte, zelo dobrodošle so družabne igre, del časa pa boste gotovo izkoristili tudi za elektronske medije,« je še mogoče prebrati med napotki.
Ali nas bo ta kriza spremenila? »O tem lahko samo ugibam. Je pa vsaka kriza možnost za napredek in razvoj. Dobro bi bilo, da bi bil izid te krize, da bi ljudje nekoliko prevrednotili svoj vrednostni sistem. Da bi ugotovili, kaj je res pomembno v življenju – zdravje, ljudje in odnosi, ki jih imamo. Da bi sprevideli, da moramo skrbeti drug za drugega, ker smo vsi ranljivi in drug brez drugega ne moremo. Če bi nas ta kriza naučila pomembne lekcije, da bi zmogli prekiniti individualistično kulturo, kjer sem pomemben samo jaz in moji dosežki, bi to bil dober izid.
Vir: Hočevar, B. (2020). Zrel odziv je iskanje rešitev in pomoč drugim. Pridobljeno s https://www.delo.si/novice/slovenija/zrel-odziv-je-iskanje-resitev-in-pomoc-drugim-289921.html .
Dragi starši. Spodaj je nekaj iztočnic za morebitni pogovor z vašim otrokom ali pa s komerkoli, ki to potrebuje. Morda pridejo takšni nasveti in izhodišča v teh časih še bolj prav kot sicer. Hvala Mateji Štirn za dovoljenje za objavo na naši spletni strani.
A poznate tisti občutek, ko ste napeti, vas tišči v prsih in vam hitreje bije srce, imate različne skrbi, da bo šlo nekaj narobe, ali pa ste prepričani, da je nekaj narobe z vami? Zaradi vseh teh skrbi in negativnih misli potem ponoči slabše spite, mogoče vas začne boleti glava ali pa vas boli trebuh in vam je slabo. Lahko se tudi težje zberete, ali pa vam gredo vsi na živce. Ja, tudi nama se je to že zgodilo in lahko se zgodi vsem. K sreči tudi mine, čeprav se nam lahko zdi, da bo trajalo večno.
O nalezljivosti
z bloga dr. Kristjana L. Muska:
Tudi optimizem, prijaznost in dobrota so nalezljivi – ne le virusi.
Ne moremo zakopati glave v pesek in se delati, da se naš svet ni zamajal.
Lahko pa – in v tem je naša resnična moč – silovito vplivamo na to, kaj bomo odnesli iz te nepričakovane izkušnje. In kakšen bo naš svet po njej – boljši ali slabši. Za to ni treba čakati nikogar. Že danes lahko začnemo. Najprej v svojem mikrosvetu, v katerega smo trenutno zaprti. In preko tega v večjem svetu, ki nam pravkar kaže, kako zelo povezani smo v njem in kako zelo lahko en droben dogodek na strašansko oddaljeni tržnici v nekaj mesecih vpliva na ves svet.
Zato ne pozabimo, da virusi niso edina nalezljiva stvar.
Tudi optimizem, prijaznost in dobrota so.
Osamimo virus, ne sebe, ne svoje človečnosti.
Misli o duševnem blagostanju
Malo o duševnem blagostanju (izsek iz bloga D. Rutarja) – da bomo vedeli, na čem “delati” oz. o čem razmišljati in zakaj je pomembno biti dober “gostitelj”:
Štiri dimenzije duševnega blagostanja:
Raziskave kažejo, da za duševno blagostanje ni dovolj, da se ima človek fajn, da se dobro počuti, da mu je dobro, kot se reče. To je sicer v redu, je pa premalo. Potrebni so vsaj še trije dejavniki, da bi res lahko govorili o blagostanju. Dejavniki so tile.
Učinkovito reševanje problemov, učinkovito spopadanje z izzivi.
Osebnostna rast. Ta vse prevečkrat slabo razumljena in izrabljena fraza v resnici pomeni tole. Človek osebnostno raste, ko namerno vztraja v simbolnih prostorih, ko se torej velikokrat srečuje z dobrimi gostitelji, s katerimi se dobro pogovarja. Osebnostne rasti se ne more učiti iz priročnikov, zanjo je premalo, če dela na sebi. Obstaja tudi razlika med osebnostno rastjo in osebnostnim razvojem, ki je v glavnem neintencionalen. Osebnostna rast je tako osebna, ker se človek odloči zanjo in ji pripiše velik pomen oziroma veliko vrednost. Če tega ne stori, je kajpak tudi rast majhna.
Pozitivni odnosi z drugimi ljudmi. To niso odnosi, v katerih se človek dobro počuti, temveč so odnosi med ljudmi, ki se odločijo za osebnostno rast. Ni vsak odnos z drugimi ljudmi tak, da prispeva k osebnostni rasti, čeprav se ljudem zdi, da je dober in pozitiven. Daleč od tega.
Pozitiven odnos z drugimi ljudmi v osnovi pomeni, da skušam biti dober gostitelj.
