Avgusta 2022 je bil s strani Evropskega programa Erasmus odobren projekt “Heritage & Sport” oz. »Dediščina & šport«. Center Gustava Šiliha Maribor je pri projektu sodeloval kot partner s šestimi drugimi institucijami iz vse Evrope. Projekt je potekal od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2024.

Glavni cilj projekta »Dediščina & šport« je bil povečati stopnjo telesne dejavnosti osnovnošolskih otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Partnerji smo se zavedali, da so potrebni inovativni pristopi k motiviranju in vključevanju otrok s posebnimi potrebami v športne aktivnosti. Ena največjih ovir za vključevanje vseh otrok v redne športne dejavnosti je dostopnost, zato smo si prizadevali za odpravo teh omejitev.

V okviru projekta »Dediščina & šport« smo s partnerji zbrali tradicionalne evropske igre in športe iz partnerskih držav ter razvili Priročnik tradicionalnih iger in športa, ki je prilagojen potrebam vseh otrok. V vseh partnerskih državah smo organizirali športne dogodke na javnih površinah, kot so parki, odprte površine v naravi in drugi brezplačni javni športni objekti, da bi omogočili vključitev čim večjega števila otrok. Glavni cilj projekta je bil spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti v športu. Verjamemo, da smo s projektom prispevali k večji dostopnosti športa za vse otroke, tudi otroke s posebnimi potrebami, ter poudarili pomen športnih aktivnosti v njihovem vsakdanjem življenju.

Pomemben vidik projekta je bilo tudi ustvarjanje sinergije med mednarodnimi, izobraževalnimi in športnimi organizacijami za spodbujanje športa in telesnih dejavnosti za otroke v EU ob zagotavljanju enakih možnosti za vse. Kot del projekta smo vzpostavili tudi platformo za e-učenje, kjer se lahko zainteresirani posamezniki (učitelji, mladinski delavci, prostovoljci …) še naprej udeležujejo tečaja in spoznajo program »Dediščina & šport«.

Projekt je uspešno zaključil svoje cilje in verjamemo, da bo njegovo delo imelo dolgoročen vpliv na vključevanje otrok s posebnimi potrebami v športne aktivnosti po vsej Evropi.

Spletna stran projekta z vsemi gradivi: https://heritage-sport.com/sl/domov/

Nuša Mlaker, Eva Plevnik, Tina Žumbar

 PRISPEVKI HERITAGE &  SPORT

eTwinning je skupnost za evropske šole in nudi platformo zaposlenim, ki delajo na šoli v eni izmed evropskih držav ter jim omogoča komunikacijo, sodelovanje, razvijanje projektov, izmenjavo… Akcija eTwinning spodbuja sodelovanje evropskih šol s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), tako da nudi podporo, orodja in storitve, ki šolam poenostavljajo oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih partnerstev na kateremkoli predmetnem področju.

V šolskem letu 2022/2023 so učenci 3.a OŠPP NIS, pod mentorstvom razredničarke Eve Plevnik, sodelovali v eTwinning projektu »Special Maths«.

Projekt se je osredotočal na utrjevanje in učenje matematike otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Sodelujoči v projektu so imeli priložnost spoznati nove prijatelje, njihove države in kulturo. Krepili so uporabo teoretičnega znanja v praksi in pri pouku, reševali probleme in ustvarjali z vpeljevanjem raznolike IKT.

Vključenih je bilo 19 učiteljev in 67 učencev iz 9 držav.

Eva Plevnik

Učenci 4.C PP so bili v šolskem letu 2022/23 vključeni v eTwinning projekt »Cut The Waste« s partnerji iz Hrvaške, Italije, Romunije, Španije, Grčije in Turčije. Sodelovali so z mladostniki iz večinskih šol in učili so se načinov, kako zmanjšati odpadke ter s tem naš vpliv na okolje.

Učenci so razvijali svoje računalniške spretnosti, saj so v orodju Canva ustvarili vsak svoj predlog logotipa, se udeležili kviza preko orodja Kahoot in sodelovali v Zoom klicih. Nekateri učenci so poglabljali tudi spretnosti komuniciranja v tujem jeziku, saj je vso sporazumevanje z vrstniki potekalo v angleščini. Tako so v angleškem jeziku vadili pisanje, branje in govorjenje.

V sklopu projekta smo se predstavili svojim vrstnikom iz tujine, raziskovali zaščitena naravna območja v Sloveniji, spoznavali zaščitena območja sodelujočih držav, izdelali voščilnice za partnerje iz recikliranega materiala, izvedli anketo na temo ločevanja odpadkov z zaposlenimi na šoli in pobirali smeti v okolici šole.

Naš trud v projektu je bil poplačan z nacionalnim znakom kakovosti, ki ga podeljuje Cmepius najboljšim projektom leta, pa tudi z evropskim znakom kakovosti, ki ga prejmejo najboljši eTwinning projekti v Evropi.

Tina Žumbar

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

Namen projekta Dvig digitalne kompetentnosti je izboljšati kakovost in učinkovitost izobraževanja in usposabljanj ter spodbujati razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, ki bodo prispevali k dvigu digitalnih kompetenc vodstvenih in strokovnih delavcev, otrok, učencev in dijakov.

Cilj projekta je razvoj prožnejših oblik učenja s pomočjo učinkovite rabe digitalnih tehnologij v VIZ ter s tem spodbujanje strokovnih delavcev VIZ za reflektivno prakso, načrtovanje ter udejanjanje lastnega strokovnega razvoja (digitalnih strategij VIZ-a, digitalnih kompetenc strokovnih delavcev in otrok/učencev/dijakov).

Ciljne skupine, ki so vključene v projekt, so vzgojno-izobraževalni zavodi, znotraj teh pa zaposleni: strokovni delavci (ravnatelji, učitelji in drugo strokovno osebje) na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vzgoje in izobraževanja v dijaških domovih ter posledično otroci, učenci in dijaki.

Končna dodana vrednost programa bo glede na različno raven digitalne kompetentnosti posameznih strokovnih delavcev in VIZ-a v celoti izdelana digitalna strategija za posamezen VIZ in na osnovi strategije izvedena usposabljanja ter udejanjanje teh znanj v vzgojno-izobraževalnem procesu. Izdelava strategije bo temeljila na analizi stanja in pripravi akcijskega načrta. To pomeni, da bodo zaposleni v posameznem VIZ-u aktivni udeleženci v procesu analize ter v procesu priprave in izvajanja akcijskega načrta in s tem opolnomočeni za evalvacijo in nadgradnjo digitalne strategije znotraj zavoda tudi po zaključku programa.

Projekt Dvig digitalne kompetentnosti se od dosedanjih usposabljanj na področju digitalnih kompetenc razlikuje v izhajanju iz dejanskih potreb posameznega VIZ-a in načrtovanju strategij VIZ-a za dvig digitalnih kompetenc.

Ugotovljeni problemi in izzivi

Kljub številnim strateškim dokumentom, strategijam, smernicam, projektom, usposabljanjem in drugim pobudam ugotavljamo, da ostaja v slovenskem šolskem prostoru problem smiselne rabe digitalne tehnologije. Zato vodstveni in strokovni delavci potrebujejo sistematično podporo za učinkovito rabo digitalnih tehnologij pri doseganju vzgojno-izobraževalnih ciljev in razvijanju digitalnih kompetenc učečih se.

Opravljene analize kažejo na nujno ukrepanje na treh področjih:

• inovativnih pristopih pedagoškega vodenja in načrtovanja učinkovite rabe digitalnih tehnologij v VIZ,
• pedagoških digitalnih kompetencah strokovnih delavcev VIZ-ov in
• učinkovite rabe digitalnih tehnologij v vzgojno-izobraževalnem procesu in s tem posledično povezanem dvigu digitalnih kompetenc otrok, učencev, dijakov.

Dejavnosti v projektu

V programu bodo zasnovane, preizkušene in evalvirane raznolike dejavnosti za razvoj digitalne kompetentnosti deležnikov v vzgoji in izobraževanju:

• različna usposabljanja in izobraževanja za profesionalni razvoj pedagoških digitalnih kompetenc strokovnih delavcev VIZ-a,
• podporno spletno okolje za učinkovito rabo digitalnih tehnologij v VIZ-ih (interaktivni učni načrt z dodanimi pripravljenimi gradivi in povezavami, možnostjo kreiranja letne in sprotnih priprav na VIZ), orodja za samopreverjanje digitalnih pedagoških kompetenc in učinkovite rabe digitalnih tehnologij VIZ, digitalna gradiva, primeri dobre rabe),
• vzpostavljene učeče se skupnosti digitalnih znanj in izkušenj znotraj VIZ in prenos na ostale VIZ-e,
• priročnik za dvig digitalnih kompetenc na VIZ-u.

Pričakovani rezultati

Rezultat programa bo opolnomočenje strokovnih delavcev VIZ za razvoj digitalnih strategij VIZ-a, strokovnih, pedagoških digitalnih kompetenc strokovnih delavcev in procesno razvijanje digitalnih kompetenc otrok, učencev in dijakov.

Konzorcijski partnerji

• Zavod Republike Slovenije za šolstvo (poslovodeči partner)
• Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – ARNES

Partnerji projekta

V izvajanje programa je vključenih 220 vzgojno-izobraževalnih zavodov oz. organizacijskih enot vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki bodo izvedli predvidene aktivnosti, opredeljene v javnem pozivu za izbor sodelujočih vzgojno-izobraževalnih zavodov v programu Dvig digitalne kompetentnosti. Zaposlenim v VIZ-ih, ki ne bodo vključeni  v program (to so VIZ-i, ki se niso prijavili k sodelovanju), bo omogočena udeležba na usposabljanjih, ki jih bosta izvajala konzorcijska partnerja.

Finančna podpora

Skupna višina sredstev, namenjena za izvedbo projekta, je 1.950.000,00 EUR.

​

Na Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor smo se pridružili 5-letnemu projektu Evropske unije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v skrbi za boljšo socialno vključenost otrok s posebnimi potrebami.

V letu 2017 smo bili v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014- 2020 «Krepitev socialnih in poklicnih kompetenc otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami« kot konzorcijski partner izbrani na javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport »Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje«.

Projekt bo trajal 5 let z željo, da se bo nadaljeval kot primer dobre prakse.

Program OŠ Gustava Šiliha Maribor je naravnan predvsem v večanje zmožnosti socialnih in poklicnih kompetenc otrok/mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju:

• Z otroki/mladostniki z motnjo v duševnem razvoju, ki se šolajo na OŠ Gustava Šiliha Maribor razvijamo »Model celostnega pristopa socialnega vključevanja in poklicnega usposabljanja otrok /mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju« z namenom pridobivanja socialnih in kulturnih kompetenc.

• Povezujemo se s srednjimi šolami v lokalnem okolju, ki že izvajajo programe z nižjim poklicnim izobraževanjem oz. so zainteresirani za pripravo novih programov nižjega poklicnega izobraževanja.

• Povezujemo se z ostalimi ustreznimi pristojnimi deležniki v lokalnem okolju (nevladne organizacije, občine, delodajalci, društva,..), da bi ustvarili mrežo deležnikov, ki bo posameznemu otroku/mladostniku pomagala pri večjem socialnem vključevanju v širšo lokalno skupnost oz. mu omogočila več priložnosti za vstop v socialno – delovno okolje.

• S strokovnim usposabljanjem bomo opolnomočili starše, strokovne delavce srednjih šol, izvajalce praktičnega usposabljanja, in ostale pomembne osebe v življenju otrok/mladostnikov vključenih v program, ter tako ustvarjali podporno okolje za posameznega otroka/mladostnika z motnjo v duševnem razvoju.

CILJ PROJEKTA:

• Z modularnim razvojem »Modela celostnega pristopa socialnega vključevanja in poklicnega usposabljanja otrok /mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju« bomo prispevali v korist otroka/mladostnika, ki se bo kot primer dobre prakse lahko prenesel in integriral v proces izobraževanja in usposabljanja otrok /mladostnikov s posebnimi potrebami na nacionalnem nivoju.

V projekt smo vključeni kot konzorcijski partner skupaj s še štirimi deležniki: Center IRIS, Društvo Vesele nogice, Društvo Downov sindrom, Center Janeza Levca v Ljubljani.

STROKOVNI CENTER COMP@S

Učenci in zaposleni Centra Gustava Šiliha se zavedamo, kakšen privilegij je imeti gozd (in druga zanimiva življenjska okolja) v neposredni bližini naše stavbe, zato veliko ur preživimo v naravi.

Med drugim tudi v gozdu, do katerega nas loči 15 do 20 minut hoje, odvisno od dolžine nog(-ic), ki se tja odpravijo. Gozd prepoznavamo kot učinkovito učilnico v naravi, ki ponuja odlične pogoje za celostni razvoj otrok. Med tem, ko si s hojo po hlodu, pomagamo prečkati potoček, razvijamo ravnotežje, povezanost skupine pa tudi slušno zaznavanje, ko poslušamo šumenje vode. Ob odkrivanju vsega živega v gozdu, ohranjamo zmožnost otroškega čudenja nad vsem lepim, pa tudi nad spremembami, ki jih prinese spreminjanje letnih časov. Nobena nazorna fotografija ne more nadomestiti izkušnje, kako nas novembra že zebe v prste, kako rjavo obarvani listi padajo na nas in kako nam slana na travnih bilkah zmoči čevlje. Odkrivamo, da se učenci bistveno hitreje naučijo matematične koncepte, če imajo resnične izkušnje in predhodno prenašajo dolge in kratke palice, nosijo težke in lahke predmete, prelagajo veliko in malo storžev …

V gozdu se resnično učimo tako, da ne vemo, da se učimo.

Po povratku v šolo, ko so se naša telesa dobro premigala, senzorni sistem pa nahranil z različnimi dražljaji, opažamo, da učenci lažje usmerijo in zadržijo pozornost tudi pri bolj klasičnih šolskih nalogah.

Hvaležni, da nas, kljub temu, da smo v mestu, obdajajo potok, polja, vrtovi ter gozd, se bomo še naprej trudili, da bomo kar se da veliko časa preživljali na svežem zraku ter pridobivali resnične izkušnje in jih povezovali s snovmi, ki se jih učimo v učilnicah.

📝 Jasmina Anderlič